Uporaba lepljenega lesa v tesarstvu

Za les lahko z gotovostjo rečemo, da je eden od najboljših naravnih materialov z edinstvenimi lastnosti. Zato je tudi uporaba lesa zelo razširjena; že v pradavnih časih so ljudje začeli uporabljati les kot gradbeni material, za orodja, okrasje, plovila in vlečna vozila. Znanje o lastnostih posameznih vrst lesa pa se je z leti dopolnjevalo in tesarji so bili že več tisoč let nazaj izjemno vešči natančne obdelave lesa. Poznali so uporabe za trši in mehkejši les, znali so narediti lesene spoje in spajati lesene konstrukcije z vrvjo, usnjenimi trakovi, ali pa kako drugače. Vedeli so, kako se les s sušenjem zvija in poka, in ta znanja s pridom izkoristili v svojo korist.

Do razvoja sodobnih tehnologij obdelave lesa je preteklo še veliko let, vendar je razvoj eksponentno naraščal in v zadnjih 100 letih doživel večji skok kot kadarkoli prej. Razvili so vezano ploščo, oblaganje s furnirjem, proizvodnjo ivernih plošč in nenazadnje lepljen les. Cenik lesnih izdelkov tako danes obsega več glavnih skupin lesenih polizdelkov: iverna plošča, vezana plošča, masivni les in lepljen les so le eni izmed njih.

Za tesarske namene oziroma za stavbne konstrukcije se danes največ uporablja lepljen les. Cenik lepljenega lesa po navadi obsega tramove različnih tipičnih dimenzij širine in debeline, dolžina pa po navadi ostaja standardne velikosti. Tudi lesene plošče, zlasti tiste večjih širin, so v večini primerov lepljen les. Cenik lesenih plošč iz lepljenega lesa je še bolj variabilen, ker je tu za uporabo primernih precej več vrst lesa. Lepljene lesene plošče se največkrat uporavljajo za vrata, lesene stene ali pohištvo. Prednost teh plošč je v tem, da so bistveno lažje od iverne plošče primerljivih dimenzij, hkrati pa močnejše in lepše na pogled. Vseeno se tudi lepljene lesene plošče veliko prekriva s furnirjem večjih površin, zlasti za izdelavo pohištva višjega cenovnega razreda.